Priprava ogrodja za video posvete
Vodilni delavci v zdravstvu lahko z obravnavo določenih področjih podprejo sodelavce pri njihovih prizadevanjih za varno in trajnostno vzpostavitev video posvetov. V tem tematskem sklopu predstavljamo tri ključna področja, ki jih je treba upoštevati.
Organizacijska struktura in digitalne kompetence
Za izkoriščanje prednosti video posvetov je ključnega pomena razvoj digitalnih kompetenc kliničnih zdravnikov, terapevtov ter pacientov in njihovih svojcev. Ta način interakcije v primerjavi s fizičnimi pregledi zahteva drugačne kompetence. Zdravstveni delavci morajo imeti osnovne tehnične veščine, če želijo varno in dosledno uporabljati video rešitve. Poleg tega morajo biti usposobljeni za izvajanje visokokakovostnih video posvetov, ki zagotavljajo varnost pacientov. Dejavniki vključujejo prepoznavanje ustreznih primerov za video posvete in opredelitev potrebe pacientov po pomoči za zagotavljanje uspešnih pregledov.
- Znotraj organizacije oblikujte zanesljiv sistem podpore, kot so imenovani napredni uporabniki ali smernice za prvo in drugo raven podpore.
- Svojo ekipo vključite v razvoj smernic in protokolov.
Če gre za določeno intervencijo ali skupino pacientov, razmislite o pripravi gradiva, s pomočjo katerega se lahko pacienti pripravijo na video posvete.
Fizično okolje
- Določene sobe namenite video posvetom, da pacientom zagotovite zasebnost. Izogibajte se odprtim pisarniškim okoljem, v katerih se lahko pojavlja hrup v ozadju ali pa se v kadru pojavljajo motnje. Odprte ordinacije lahko državljana (pacienta) vznemirijo in kršijo zasebnost pogovora.
- Če namenski prostori niso izvedljivi, uporabnike spodbujajte, naj uporabljajo slušalke z mikrofonom. Te izboljšajo kakovost zvoka in preprečujejo, da bi nepooblaščene osebe prisluhnile pogovoru.
- Na vrata prostora, v katerem poteka video posvet, izobesite napis »Zasedeno«.
V ozadju izobesite znak z logotipom organizacije ali pa uporabljajte virtualno ozadje z logotipom.
Vir/Reference
- National Guideline for video consultations in the Psychiatry (Vejledning til videosamtaler, Center for Digital Psykiatri).
- https://www3.paho.org/ish/images/docs/covid-19-teleconsultations-en.pdf?ua=1
- https://www.bmj.com/content/371/bmj.m3945.full
Tehnična infrastruktura
Da bi zagotovili varnost in celovitost video posvetov je treba delovati skladno s predpisi s področij varstva podatkov in zdravja na daljavo. Ta zahteva glede skladnosti velja za vse dejavnosti shranjevanja, obdelave in prenosa podatkov. Ključni zakoni, ki vplivajo na ta področja, lahko vključujejo Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) ali druge ustrezne nacionalne in lokalne predpise o zasebnosti. Ti zakoni določajo standarde za zbiranje, shranjevanje in obdelavo osebnih zdravstvenih podatkov.
Pri izbiri platforme za video posvete se najprej prepričajte, da lahko podpira pričakovano število uporabnikov in zagotavlja zmogljive varnostne možnosti. Platforma mora uporabljati celovito šifriranje povezave, zagotavljati napredne možnosti za nadzor dostopa in zagotavljati skladnost z zakoni o varstvu podatkov. Pri zdravju na daljavo veliko težavo predstavlja tudi shranjevanje podatkov. Vse informacije o pacientu, zbrane med posvetom, morajo biti varno shranjene, da se zagotovita zaupnost in skladnost z zakoni o varstvu podatkov. Seznanite se s predpisi, ki veljajo na vašem območju in za obliko zdravja na daljavo, ki ga zagotavljate. Če ste v dvomih, mora biti ključna kontaktna oseba pooblaščenec za varstvo podatkov v vaši organizaciji.
Za vzpostavitev video posvetov je ključnega pomena, da imate na voljo zanesljivo povezavo z internetom, računalnik z zvočnimi in video možnostmi ter ustrezne naprave za prenos podatkov. Postavitev z dvema monitorjema je lahko koristna, pri čemer je en monitor namenjen video pogovoru, drugi pa se uporablja za dostop do kliničnega sistema.
Če je mogoče, sobo za video posvete opremite z namenskim video sistemom. Njegova uporaba lahko izboljša kakovost zvoka in uporabniško izkušnjo. Če namenski video sistem ni na voljo, lahko kakovost zvoka izboljšajo tudi slušalke, mikrofoni ali zvočnik z mikrofonom.
Vedno imejte vzpostavljen rezervni komunikacijski načrt, na primer telefonsko linijo, če pride do prekinitve videokonference. Tako boste lahko neprekinjeno oskrbo zagotavljali tudi v primeru tehničnih težav.
Če povzamemo, morata biti zaščita zasebnosti pacientov in varnost njihovih zdravstvenih podatkov osrednjega pomena za vašo strategijo zdravja na daljavo. S skladnostjo s pravnimi predpisi in vpeljavo zanesljivih tehničnih ukrepov lahko ustvarite varno in učinkovito okolje za video posvete.
Primerno za koga?
Video posveti so med najbolj razširjenimi oblikami telemedicine.
Video posveti so vse bolj razširjena oblika telemedicine, saj prinašajo številne prednosti za paciente in zdravstvene sisteme. Pacientom lahko prihranijo čas in olajšajo pogosta kratka srečanja, prav tako pa pomenijo boljšo varnost s kratkimi pregledi po zaključeni hospitalizaciji. Ti posveti lahko zmanjšajo pogostost ponovnih sprejemov v bolnišnico ali pa jih celo povsem odpravijo. Za sisteme zdravstvenega varstva lahko video posveti zmanjšajo zahteve po prevozu pacientov in zajezijo širjenje okužb, kakršna je COVID-19.
Kljub temu pa video posveti morda niso primerni za vse. Pacienti imajo različne življenjske okoliščine, zdravstvena stanja in mehanizme soočanja z boleznijo. Te dejavnike je treba upoštevati, ko se odločamo, ali so video posveti primerna možnost.
Vaša vloga vodilnega delavca v zdravstvu vključuje pripravo jasnih smernic, protokolov in orodij za odločanje, ki podpirajo vaše sodelavce. Ti viri lahko vaši ekipi pomagajo pri zagotavljanju visokokakovostnih zdravstvenih storitev s pomočjo video posvetov.
Protokol za skupine bolnikov
V okviru zdravstvenega varstva so merila za vključevanje in izključevanje tiste značilnosti, ki odločajo o tem, ali je pacient primeren ali neprimeren za določeno obliko zdravljenja ali sodelovanje v kliničnih preizkušanjih. Ko se ta merila uporabljajo pri odločitvah glede video posvetov, lahko pomagajo prepoznati najbolj primerne paciente za to obliko zdravstvene oskrbe.
Na primer, če ima pacient simptome, ki bi lahko pomenili manjšo okužbo ali morebitno resno bolezen, kot je vnetje slepiča, je zaradi dvoumnosti in možnega tveganja osebni pregled najbolj varna možnost. Čeprav video posveti niso vedno enakovreden nadomestek za osebni pregled, so lahko bolj priročna in manj nadležna alternativa za številne paciente, zlasti ko ne gre za nujne situacije.
Merila za vključitev
Merila za vključitev običajno zajemajo klinične in situacijske dejavnike, ki kažejo, da bi imel pacient koristi od video posvetov. Na primer, pomislite na pacienta, ki živi s kronično, a stabilno boleznijo, zaradi katere potrebuje pogoste preglede, ki pa niso kompleksni. Video posveti tako ponujajo možnost za dopolnitev tradicionalnih osebnih pregledov.
Podobno bi bili lahko video posveti optimalna rešitev za posameznike, ki živijo na podeželju, saj bi izboljšali njihov dostop do zdravstvene oskrbe ter odpravili geografske omejitve. Merila za vključitev v program video posvetov lahko vključujejo:
- bolnike s stalnimi ciklusi zdravljenja ali tiste z manj hudimi boleznimi,
- bolnike z ustreznimi digitalnimi znanji, dostopom do potrebne opreme in zanesljivo internetno povezavo
Merila za izključitev
Merila za izključitev so namenjena identifikaciji pacientov, ki jim video posveti ne bi koristili ali pa bi jim lahko celo škodovali.
- Klinične kontraindikacije, npr. vrednosti izven normalnih referenčnih vrednosti, ki zahtevajo takojšen fizični pregled, ali pacienti, pri katerih obstaja tveganje za samomor.
- Pacienti s kompleksnimi zdravstvenimi težavami, ki zadevajo več sistemov in zahtevajo temeljit osebni pregled ter zdravljenje, niso primerni za video posvete.
- Pomanjkanje potrebnih digitalnih kompetenc ali odsotnost negovalca, ki bi lahko pomagal pri vzpostavitvi zahtevane tehnologije.
- Telesna ali kognitivna stanja, kot so huda okvara sluha ali motnje pomanjkanja pozornosti, ki bi lahko ovirala učinkovito komunikacijo med video posvetom.
V določenih primerih video posveti morda niso primerni zaradi narave posredovanih informacij. Na primer, razkritje kritične diagnoze, kot je rak, je kočljiv proces, ki pogosto zahteva oseben in empatičen pristop, ki je možen le pri osebnem srečanju. V tako občutljivih primerih postanejo etični vidiki najpomembnejši.
Vir/Reference
Vprašanja za razmislek
Ob uporabi video posvetov lahko zdravstveni delavci pred, med in po srečanjih občutijo dvome in si zastavljajo vprašanja. Ta vprašanja so lahko dobro izhodišče pri uvedbi video posvetov in služijo kot orodje za razmislek.
1. vprašanje
S kakšnimi etičnimi izzivi se lahko srečate pri zdravljenju in komuniciranju s pacienti na daljavo, kot na primer varovanje zasebnosti in zaupnosti?
2. vprašanje
Na kakšen način se lahko spremeni dinamika odnosa med pacientom in ponudnikom zdravstvenih storitev v kontekstu video posvetov? Kakšne so možne posledice za zaupanje, empatijo in sodelovanje pacientov?
3. vprašanje
Katere strategije bi lahko med video posveti zagotovile optimalno izkušnjo za paciente in zdravstvene delavce?
4. vprašanje
Kako lahko dostopnost in razpoložljivost video posvetov vplivata na zdravstveno pravičnost za različne skupine pacientov?
5. vprašanje
Kakšna je vloga neverbalne komunikacije pri video posvetih in kako se lahko zdravstveni delavci prilagodijo pomanjkljivostim tega načina komunikacije?
6. vprašanje
Kako bi lahko kulturne razlike in jezikovne ovire vplivale na učinkovitost video posvetov in s kakšnimi strategijami jih je mogoče premagati?
7. vprašanje
Kako lahko video posveti vplivajo na načela dobronamernosti in neškodljivosti? Na primer, razmislite o vplivu na odločanje o načrtih zdravljenja.
8. vprašanje
Kako lahko zdravstveni delavci zagotovijo, da ustrezno razumejo in obravnavajo skrbi pacientov med video posveti glede na odsotnost fizičnega pregleda in potencialne izzive pri komunikaciji?
Nasvet
Ta vprašanja lahko uporabljate samostojno ali pa kot izhodišče za razpravo v skupinah. Prav tako jih lahko natisnete.
Lahko si izmislite tudi dodatna vprašanja.
Ne pozabite, da je treba primernost video posvetov pretehtati za vsak primer posebej, pri čemer je treba upoštevati pacientovo zdravstveno stanje, njegove osebne okoliščine, pripravljenost na uporabo tehnologije in kakovost oskrbe, ki jo je mogoče zagotoviti na daljavo. V nadaljevanju smo opisali dva primera, ki kažeta, kdaj so video posveti primerni in kdaj ne.
Vir/Reference
Primer: Primerno za video svetovanje
Pacient: 65-letni Janez je upokojeni učitelj, ki živi na odmaknjenem podeželju in že dlje boleha za stabilno sladkorno boleznijo tipa 2, ki jo zdravi s peroralnimi zdravili.
Scenarij: Janeza je treba redno pregledati vsakih 3-6 mesecev, da se spremlja raven glukoze v krvi, težo in splošno počutje. Pot do najbližjega zdravstvenega doma je zanj izziv zaradi velike razdalje in omejenih možnosti prevoza.
Zakaj so video posveti primerna izbira: Janezovo stanje je stabilno, njegove potrebe pa je mogoče zadovoljiti s pomočjo video posveta. Svoje meritve glukoze v krvi lahko pošilja v elektronski obliki. Prav tako se lahko zdravnik z njim pogovori o rednem uživanju zdravil in njihovih stranskih učinkih, oceni pa lahko tudi njegovo počutje in mentalno zdravje. S tem pristopom prihrani čas, ki bi ga sicer porabil za pot na preglede, in zmanjša tveganje za okužbe, ki bi jim bil izpostavljen v zdravstveni ustanovi.
Primer: Neprimerno za video svetovanje
Pacient: 50-letna Marija se bori z novimi močnimi bolečinami v trebuhu in izgublja telesno težo.
Scenarij: Marija se je obrnila na zdravnika s temi simptomi, ki bi lahko kazali na resno bolezen, kot je maligna tvorba v prebavilih.
Zakaj video posvet ni primerna izbira: Glede na njene simptome in morebitno resnost njene bolezni je treba Marijo fizično pregledati in izpeljati nujne preiskave. Video posvet ne bo dovolj za pravilno oceno njene bolezni, opredelitev nujnosti ali zagotavljanje takojšnje izvedbe naslednjih korakov pri njeni oskrbi.