Kaj je telemedicina?
Definicija
Telemedicina je digitalno podprta zdravstvena storitev, ki pacientom omogoča dostop do zdravstvene oskrbe brez fizičnega obiska zdravniške ordinacije ali bolnišnice, kadar takšen obisk ni potreben. Dopolnjuje tradicionalne medicinske prakse in ponuja rešitev za številne trenutne izzive, s katerimi se srečuje zdravstvo, vključno z neenakostjo dostopa, geografskimi omejitvami, spremembami v zdravstveni demografiji in ekonomskimi omejitvami.
Prednosti, povezane s telemedicino
Telemedicina premaguje fizične razdalje med ponudniki zdravstvenih storitev in pacienti, s čimer omogoča klinično diagnostiko na daljavo, posvete in celo nujno oskrbo. V nadaljevanju je navedenih nekaj prednosti, povezanih s telemedicino:
- Pacientom prihrani čas in nevšečnosti, povezane s potjo, parkiranjem in čakanjem v zdravstvenih ustanovah.
- Zmanjšuje fizično obremenitev in tveganje za okužbe zaradi poti in obiskov v bolnišnici.
- Skrajša odsotnost z dela, saj pacienti potrebujejo le čas za dejanski posvet z zdravnikom ali zdravljenje.
- Svojci, ki sicer živijo drugje, se lahko udeležijo posveta z zdravnikom.
Posveti na daljavo
Na področju telemedicine se posveti na daljavo, ki pogosto vključujejo tako telefonske kot video posvete, uvrščajo med najbolj razširjene tehnologije.
Panameriška zdravstvena organizacija (PAHO) posvete na daljavo, ki jih včasih imenujemo tudi zdravje na daljavo, opisuje kot »interakcije med kliničnim zdravnikom in pacientom za namene zagotavljanja diagnostičnih ali terapevtskih nasvetov s pomočjo elektronskih sredstev.«
Video posveti so oblika posvetov na daljavo, njihova dodatna prednost pa je, da so zelo podobni fizičnim posvetom. Ta vizualna interakcija kompenzira pomanjkanje fizične prisotnosti in kliničnim zdravnikom omogoča, da zberejo več informacij o zdravstvenem stanju pacienta, ki bi jih sicer lahko zbrali med vizualnim pregledom ob osebnem srečanju.
Glede na prednosti in vse večjo razširjenost posvetov na daljavo je ključnega pomena, da razumemo dejavnike, ki jih je treba upoštevati ob vpeljavi te tehnologije v zdravstveno organizacijo. Ta modul vas bo vodil skozi ta postopek. Pregled interakcij v telemedicini
Vprašanja za razmislek
- Ali so te informacije spremenile vaš pogled na telemedicino?
- Se lahko domislite več koristi, povezanih s telemedicino? Za pacienta? Za zdravstvene delavce?
- Katere so možne slabosti telemedicine? Za pacienta? Za zdravstvene delavce?
Če je mogoče, poiščite primere iz svojih lastnih izkušenj.
Kaj je spremljanje na daljavo?
Drug pomemben vidik telemedicine je spremljanje na daljavo. Medtem ko posveti na daljavo omogočajo virtualni dialog, spremljanje na daljavo vključuje zbiranje podatkov z uporabo opreme za spremljanje na domu in njihovo sporočanje izvajalcu zdravstvenih storitev.
Definicija
Spremljanje na daljavo je opredeljeno kot uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za spremljanje državljanov na daljavo. Znano je tudi kot »pomoč pri oskrbi na daljavo« ali »nadzor doma na daljavo«. Običajno se uporablja za spremljanje bioloških parametrov pacientov s kroničnimi boleznimi, kot so teža, krvni tlak itd., vrsta informacij pa je odvisna od njihovega stanja. Opremo je mogoče uporabljati asinhrono, kar pomeni brez prisotnosti zdravstvenega delavca, ali sinhrono, kjer je pričakovano, da se bo zdravstveni delavec takoj odzval. Možno ga je tudi kombinirati z video posveti z zdravstvenim delavcem.
Zakaj je koristno?
Storitve spremljanja na daljavo državljanom prinašajo več prednosti, saj jim zagotavljajo več možnosti za nadaljnjo oskrbo v udobju lastnega doma. Spremljanje na daljavo izvajalcem zdravstvenih storitev omogoča, da takoj posredujejo, če biološki parametri, izmerjeni na domu državljana, kažejo na potrebo po posegu.
Spremljanje na daljavo je pokazalo nekaj ključnih prednosti:
- Skrajšan čas bivanja v bolnišnici: Spremljanje na daljavo skrajšuje čas bivanja v bolnišnici, zagotavlja oskrbo na daljavo in zmanjšuje obremenitev zdravstvenih ustanov. Je bolj priročno in udobno za državljane, hkrati pa se izogne nepotrebnim sprejemom v bolnišnico.
- Opolnomočenje državljanov: Spremljanje na daljavo omogoča dejavno sodelovanje pri obvladovanju bolezni. S spremljanjem svojih zdravstvenih parametrov in sprejemanjem premišljenih odločitev z izvajalci zdravstvenih storitev državljani pridobijo globlje razumevanje svoje bolezni, kar izboljša izide zdravljenja in zagotavlja višjo kakovost življenja.
- Prihranki: Spremljanje na daljavo lahko zmanjša izdatke za zdravstvo, povezane s kroničnimi boleznimi. Omogoča proaktivno spremljanje, zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav in preprečevanje zapletov, obiskov urgence in dragih hospitalizacij. Ti prihranki prispevajo k izboljšani trajnosti zdravstvenih sistemov.
Pomembno je izpostaviti, da se lahko specifične koristi in rezultati spremljanja na daljavo razlikujejo glede na kontekst in zdravstveno stanje posameznika. Na splošno pa spremljanje na daljavo veliko obeta pri izboljšanju oskrbe, osredotočene na pacienta, izboljšanju zdravstvenih rezultatov in optimizaciji izkoristka zdravstvenih virov.
Kateri državljani so primerni za spremljanje na daljavo?
Spremljanje na daljavo je še posebej koristno za stabilne državljane s kroničnimi boleznimi, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), srčno popuščanje in sladkorna bolezen. Te skupine bolnikov zahtevajo pogoste preglede, njihova fizična mobilnost pa je lahko omejena. S spremljanjem na daljavo jim lahko koristijo točni in zanesljivi podatki, pridobljeni z opremo za spremljanje stanja na domu, kar jih lahko opolnomoči, vpliva na njihov odnos in vedenje ter potencialno izboljša njihovo zdravstveno stanje.
Vendar pa je pri načrtovanju ali izboljšanju sistemov za spremljanje na daljavo bistveno upoštevati digitalne kompetence in izpostavljenost državljanov. Za več informacij o tem si oglejte tematski sklop 3: Izbira ustrezne tehnologije za državljana
Vir/Reference
Klinični primeri spremljanja na daljavo
Predstavljamo vam dva primera klinične uporabe spremljanja na daljavo.
Primer: Spremljanje na daljavo med nosečnostjo
Čeprav nosečnost ni bolezen, določeni zapleti pri nekaterih ženskah zahtevajo natančnejše spremljanje. Stanja, kot sta preeklampsija ali prezgodnji razpok plodovih ovojnic, zahtevajo skrben nadzor, če želimo zaščititi zdravje matere in otroka. Na Danskem so za spremljanje teh zapletov na daljavo uvedli opremo CTG, s čimer se zagotovi pregled nad stanjem zdravja matere in ploda. S tem sistemom je mogoče zgodaj odkriti morebitne težave za hiter odziv.
Dodatna prednost je, da spremljanje na daljavo tem ženskam omogoča, da ostanejo v udobju lastnega doma in jim ni treba v bolnišnico, obenem pa so še naprej deležne potrebne zdravstvene oskrbe. Vendar je treba upoštevati ranljivost, povezano z nosečnostjo. Rešitev je bila zaradi tega zasnovana tako, da podatki niso na voljo pacientkam in so dostopni le zdravstvenim delavcem.
Med razvojem in vpeljavo opreme za spremljanje na daljavo je ključnega pomena upoštevati posebne okoliščine in značilnosti skupine bolnikov, kot je ranljivost.
Primer: Program TeleCOPD na Danskem
Spremljanje na daljavo je vse bolj razširjeno kot orodje za obvladovanje stabilnih bolnikov s kroničnimi boleznimi, kot so KOPB, srčno popuščanje in sladkorna bolezen. Ta trend odraža uporabnost spremljanja na daljavo pri obvladovanju teh kroničnih bolezni.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je eden od glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu ter zahteva velik gospodarski in družbeni davek. Ker število bolnikov s KOPB še naprej narašča, zdravstveni ponudniki poskušajo zmanjšati pritisk na ponudnike zdravstvene oskrbe z integracijo spremljanja na daljavo v orodja za obvladovanje KOPB.
Na Danskem so oblikovali program TeleCOPD, pri katerem gre za nacionalno pobudo za spremljanje bolnikov s KOPB na daljavo. Udeleženci prejmejo paket telemedicinske opreme, ki vključuje tablico za komunikacijo z zdravstvenimi delavci in posredovanje odgovorov na ankete (PRO-podatki) ter naprave za spremljanje pulza in ravni nasičenosti krvi s kisikom. Ne le, da ta paket opolnomoči bolnike pri samostojnem obvladovanju njihovega stanja, prav tako medicinskim sestram, posebej usposobljenim za KOPB, omogoča spremljanje zdravstvenih parametrov. V primeru poslabšanih rezultatov meritev lahko ti zdravstveni delavci preventivno posredujejo in preprečijo nastanek akutnega stanja.
Vir/Reference
Telemedicina: Klinični in komunikacijski izzivi
Telemedicina kljub potencialnim prednostim in vse širši uporabi ni brez edinstvenih izzivov. Neločljive omejitve telemedicine lahko povečajo tveganje napačne diagnoze. Zdravniki se pogosto zanašajo na fizične preglede in neverbalne znake, ki so lahko v virtualnem okolju komaj zaznavni ali celo odsotni, kar vodi do morebitnih napačnih diagnoz. Da bi pri vpeljavi zmanjšali ta tveganja, bo morda treba pri posvetih na daljavo vzpostaviti stroge protokole in smernice, v katerih so jasno opisani znaki, da je potreben osebni pregled.
Omejen obseg kliničnih pregledov
Pri uvedbi je treba upoštevati, da s telemedicino ni mogoče izvajati celovitih kliničnih pregledov. Če želimo odgovoriti na ta izziv, je treba določena obolenja označiti kot neprimerna za telemedicino ali pa vzpostaviti hibridni model, pri katerem se fizični pregledi izvajajo v kombinaciji s posveti na daljavo. Primer: lokalna medicinska sestra obišče pacienta in sproži video posvetovanje z zdravnikom.
Vpliv na odnos med pacientom in zdravstvenim delavcem
Vpeljava telemedicine lahko vpliva na odnose med pacientom in ponudnikom zdravstvenih storitev. V virtualnem okolju je lahko težko vzpostaviti tako tesen odnos kot pri osebnih posvetih. Neverbalne znake, ki so kritični v komunikaciji, je lahko težje razbrati, kar vpliva na kakovost interakcije. Ta modul vam lahko pomaga pridobiti vpogled v načine, s katerimi lahko ponudniki zdravstvenih storitev izboljšajo svoje veščine virtualne komunikacije in zagotovijo trdno partnerstvo pri zdravljenju.
Izzivi prilagajanja tehnologiji
Tako pacienti kot zdravstveni delavci lahko naletijo na izzive pri prilagajanju tehnologiji, ki je potrebna za telemedicino. Med uvedbo je treba upoštevati demografske skupine, kot so starejši ali tisti, ki niso vešči tehnologije. Bistvena sta ustrezno usposabljanje in uporabniku prijazna zasnova programske opreme. Poleg tega lahko celo tehnično podkovani uporabniki naletijo na tehnične težave, zaradi česar je treba v fazi vpeljave vzpostaviti zanesljiv sistem tehnične podpore.
Skratka, izzivi, povezani s telemedicino, pri njeni uvedbi zahtevajo skrben premislek. Le če odgovorimo na ta vprašanja, bomo zagotovili, da bo telemedicina zagotavljala varno, učinkovito in na pacienta osredotočeno oskrbo ter s tem v sodobnem digitalnem zdravstvenem sistemu uresničila svoj potencial.