Vloga podatkov v zdravstvu
Digitalna tehnologija se še naprej razvija z napravami za spremljanje zdravja, domačo zdravstveno opremo in digitalnimi zdravstvenimi kartoni, kar pomeni, da se je količina zbranih podatkov močno povečala. Leta 2022 je bila skoraj ena tretjina vseh podatkov na svetu zdravstvenih, do leta 2025 pa naj bi se njihov delež povečal na več kot tretjino.
Uporaba podatkov, ki jih zbiramo
V zdravstvu pogosto žongliramo med neposredno oskrbo pacientov (primarna dokumentacija) in zbiranjem podatkov za raziskave, izboljšave kakovosti ali administracijo (sekundarna dokumentacija). Seveda mora imeti primarna oskrba pacientov vedno prednost, obenem pa nam zbrani sekundarni podatki podajo širši pogled.
Prava vrednost podatkov v resnici izhaja iz njihove učinkovite uporabe. Sistem zdravstvenega varstva, ki temelji na podatkih, neobdelane podatke preoblikuje v uporabne vpoglede in nam zagotavlja širše razumevanje vzorcev oskrbe pacientov, rezultatov zdravljenja
in zdravstvenih trendov. Ta širši pogled pa lahko včasih ostane skrit, če se podatki med različnimi subjekti v zdravstvu ne premikajo gladko ali na podlagi standardov. Splošni zdravnik, na primer, morda nima dostopa do pacientovih bolnišničnih izvidov ali pa imajo pacienti težave z dostopom do lastnih podatkov.
Na te izzive je mogoče odgovoriti s sistemi z elektronskimi zdravstvenimi zapisi in osredotočanjem na kakovost in ne na količino podatkov. S tem je mogoče izboljšati učinkovitost zbiranja podatkov med interakcijami s pacienti. Poleg tega lahko podporo zagotavljajo tudi tehnologije umetne inteligence, ki olajšajo zbiranje podatkov in pomagajo prepoznati pomembne trende.
Z učinkovitim upravljanjem podatkov je mogoče dokumentacijo vključiti v oskrbo pacientov, da ni več le dodatna naloga za zdravstvene delavce in postane orodje za širši vpogled.
Evropski zdravstveni podatkovni prostor
Pri naših prizadevanjih, da bi poenostavili uporabo in izmenjavo zdravstvenih podatkov, lahko pomembno vlogo igrajo pobude, kot je Evropski zdravstveni podatkovni prostor (EHDS). EHDS je prvi skupni podatkovni prostor EU in je namenjen uresničitvi celotnega potenciala zdravstvenih podatkov. To ogrodje je bilo zasnovano za varno in brezhibno izmenjavo podatkov med državami članicami, zaradi česar so zdravstveni podatki bolj dostopni in jih je lažje ponovno uporabiti. EHDS z zagotavljanjem varnega in brezhibnega ogrodja za izmenjavo podatkov med državami članicami utira pot izboljšani dostopnosti in ponovni uporabi zdravstvenih podatkov.
Najpomembneje je, da skladnost s tovrstnimi ogrodji omogoča doseganje boljših izidov zdravljenja. S celovitimi in integriranimi podatki lahko zdravstveni delavci pridobijo globlje vpoglede, da lahko sprejemajo boljše odločitve, predvidijo zdravstvene trende in prilagodijo zdravstveno oskrbo pacientov. Poleg spodbujanja boljšega upravljanja podatkov lahko pobude, kakršna je EHDS, prispevajo k bolj učinkovitemu zdravstvenemu sistemu.
Varstvo podatkov in informacijska varnost
Pri uporabi digitalnih platform je ključnega pomena zagotoviti, da so skladne z zahtevami glede varstva podatkov, ki veljajo v posameznih državah in organizacijah, kot so Splošna uredba o varstvu podatkov Evropske Unije (GDPR) in drugi ustrezni predpisi, kot so predpisi o zdravju na daljavo.
Lep primer je porast v številu video posvetovanj z zdravniki: zdravstveni delavci lahko sedaj delajo od doma, vendar pa to udobje odpira nova vprašanja glede zasebnosti in varstva podatkov. Zasebni zdravstveni podatki so lahko na primer ogroženi, če računalnik ostane brez nadzora, če se uporabnik ne odjavi ali če posvet poteka v okolju brez zasebnosti, kjer lahko drugi preslišijo pogovor.
Za zmanjšanje teh tveganj je treba zagotoviti jasne smernice. Mednje bi lahko vključili pomen pogovorov v zasebnih okoljih, uporabo varnih omrežij, uporabo šifriranja in dvofaktorske avtentikacije ter skrb za odjavo iz računalnika, ko ta ni v uporabi.
Umetna inteligenca – izkoriščanje podatkov
Uporaba umetne inteligence (AI) v zdravstvu velja za zelo obetavno področje in lahko v prihodnosti potencialno povsem pretrese zdravstveni sistem. Prednost umetne inteligence je, da lahko obdela izjemno velike količine podatkov in na podlagi različnih parametrov razvije algoritme, ki lahko v podatkih odkrijejo vzorce. Uporaba algoritmov v zdravstvenem sistemu pa ni omejena na klinična okolja, temveč jih je mogoče uporabiti za tudi predvidevanje administrativnih postopkov, kot je število pacientov, ki bodo dejansko prišli v ambulanto. V ospredju razvoja tehnologije umetne inteligence je radiologija. Raziskovalci so razvili algoritme, ki lahko obdelajo rentgenske posnetke ter odkrivajo rakaste tumorje in zlome kosti. Vendar pa uvedba umetne inteligence v klinična okolja ni brez ovir in zahteva multidisciplinarni pristop. Za navdih si oglejte MAS-AI, ogrodje za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki podpira uvedbo tehnologij umetne inteligence v zdravstvenem upodabljanju.
Vprašanja za razmislek
- Katere vrste zdravstvenih podatkov uporabljate na svojem delovnem mestu in kako so podatki vključeni v vašo prakso za oskrbo pacientov ter raziskave ali izboljšanje kakovosti? Razmislite o okoliščinah, v katerih je bilo še posebej težko poiskati ravnovesje med primarno in sekundarno dokumentacijo.
- Kako bi opisali svojo izkušnjo uporabe zdravstvenih podatkov? Razmislite o tem s svojega vidika in z vidika svojih pacientov. Kako pretok podatkov med različnimi zdravstvenimi subjekti vpliva na to izkušnjo?
- Kako lahko zagotovimo, da bodo izjemno velike količine podatkov, ki nastajajo v zdravstvu, učinkovito izkoriščene in ne le zbrane?
- Razmislite o korakih, s katerimi v svojem delovnem okolju zagotavljate zaščito podatkov in varnost informacij. Kako se ti ukrepi prilagajajo spreminjajočim se okoliščinam, kot je porast video posvetov in zagotavljanje zdravstvenih storitev na daljavo?